-
1 sense
[sens] 1. noun1) (one of the five powers (hearing, taste, sight, smell, touch) by which a person or animal feels or notices.) čut(ilo)2) (a feeling: He has an exaggerated sense of his own importance.) občutek3) (an awareness of (something): a well-developed musical sense; She has no sense of humour.) občutek, smisel4) (good judgement: You can rely on him - he has plenty of sense.) zdrav razum5) (a meaning (of a word).) pomen6) (something which is meaningful: Can you make sense of her letter?) smisel2. verb(to feel, become aware of, or realize: He sensed that she disapproved.) zavedati se- senselessly
- senselessness
- senses
- sixth sense* * *I [sens]nounčut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost; plural razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenjethe sense of hearing — čut sluha, sluhcommon (good, sound) sense — zdrava pamet, zdrav razumin a sense — v nekem pogledu, nekakoliteral (figurative, proper) sense of a word — dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besedebe a man of sense! — bodi no pameten!are you out of your senses? — si ob pamet?, si znorel?to come to one's senses — priti k pameti, spametovati se; zavedati seshe had not the sense to turn off the gas — ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plinto make sense of s.th. — dati čemu smisel, razumeti kajit does not make sense — (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivoto recover one's senses — priti spet k pameti, spet se zavedetihave you taken leave of your senses? — si ob pamet? si znorel?talk sense! — govori pametno!II [sens]transitive verbzazna(va)ti, občutiti; nejasno se zavedati, slutiti; American colloquially razumeti, doumeti, dojeti, kapirati
См. также в других словарях:
čút — a m (ȗ) 1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev: zaradi neprestane nevarnosti so se mu čuti izostrili / svetlobni, tipni čut; čut okusa, vida; čut za vonj / čut za barve, za bolečino / ekspr. z vsemi čuti je užival sonce in morje ♦ anat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otopéti — ím dov. (ẹ í) 1. postati manj občutljiv za zunanje dražljaje: vsi čuti so mu otopeli; za bolečine je že otopel 2. izgubiti voljo, zanimanje za kaj: zaradi prestanega gorja je otopela; od neprestanega dela pri stroju je že skoraj otopel / duševno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
